header image

Milost

Objavil: Jan Kralj | 25.11.2009 | Brez komentarjev |

Numeri, 31, 13-18:

Mojzes in duhovnik Eleazar in vsi knezi skupnosti so jim šli iz tabora naproti. Mojzes pa se je razjezil nad vojnimi poveljniki, nad tisočniki in stotniki, ki so prišli iz vojnega spopada. Rekel jim je: »Vse ženske ste pustili pri življenju! Glejte, prav te so po Bileámovi besedi zapeljale Izraelove sinove v nezvestobo do GOSPODA zaradi Peórja; tako je prišla nadloga nad GOSPODOVO skupnost. Zdaj torej pobijte vse otroke moškega spola; prav tako ubijte vsako žensko, ki je že spoznala moža in ležala z moškim! Vse otroke ženskega spola, tiste, ki še niso spoznale moškega ležišča, pa pustite živeti!

Svetopisemsko besedilo je vzeto iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma (SSP). Copyright 1996,1997 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, z dovoljenjem. Vse pravice pridržane.

Če se med brali tega bloga najde kakšen, ki ga bere vsaj približno redno, je verjetno lahko ugotovil, da se izvoljenemu ljudstvu v četrti Mojzesovi knjigi ne zgodi kaj pretirano zanimivega, ter iz tega sklepal, da je Izraelsko pot skozi puščavo spremljalo le občasno godrnjanje nad lakoto in razne politične spletke njihovih vodij. Današnji vnos lahko bralca končno prepriča, da Izraelci še zdaleč niso le blodili skozi neskončno puščavo, vendar so poleg tega periodično odpadali od svojega Boga in častili raznorazna božanstva, posledica česar je bil marsikateri izraelski obisk v tuji deželi.

Posebej zanimiv dogodek se je zgodil po še enem teh obiskov oziroma, kot temu strokovno pravijo zgodovinarji, plenjenj. Ko so namreč Judi deželo Midijancev zavzeli in njena mesta zravnali z zemljo, so s tem hudo ujezili Mojzesa. Da se dejanje njegovega ljudstva Mojzesu ni zdelo pravilno, se zdi edin smiseln odgovor, kajti dejanje je bilo res ekstremno. Presenetljivo, grozljivo in nerazumljivo je le dejstvo, da so se, po Mojzesu, judovski vojaki obnašali ne preveč barbarsko, ampak preveč milostno! Pri svojem masakru, ki na moč spominja na genocid, niso bili neetični, napako so naredili zato, ker so s pobijanjem končali prekmalu. Iz bogve kakšnega razloga so vse ženske pustili pri življenju, in ker so bile prav one krive, da so judovski moški častili napačnega boga, morajo tudi one umreti. Napako želi Mojzes takoj popraviti, zato svojim vojakom ukaže, da svoj masaker izvedejo do konca, kot je treba, kar pomeni, da pri življenju ne ostane nobena ženska.  No, skoraj nobena. Nekaj milosti Mojzes vseeno pokaže, saj naj bi vse device preživele judovsko iztrebljenje, čeprav razlog za to ni dobesedno naveden. Mogoče one niso bile krive za judovsko pokvarjenje, mogoče pa njihovo preživetje ni usmiljenje do devic temveč do judovskih od vojne utrujenih vojakov.

Skupaj s predzgodbo dogodek z Midijanci tvori zanimivo zgodbo z zaskrbljujočim zaključkom. Sam vzrok za klanje med Midijanci je bilo, da so ženske tega mesta pokvarile judovske moške. To je bil za Mojzesa oziroma za njegovega nadrejenega, Boga, zadosten razlog da si ne le te ženske, temveč tudi njihovi možje in otroci, razen deklic, zaslužijo smrtno kazen, medtem ko deklic dobijo za kazen usodo, ki je lahko še hujša od smrti. Res je, zavajanje ljudi na pot brezbožja je brez dvoma greh, vreden obsojanja. Vendar pa Mojzes na dogodek gleda iz povsem enostranske perspektive in povsem pozabi, da čeprav so ženske zavajale, so bili moški tisti, ki so se odvrnili od Boga. Moški, ki so že častili edinega pravega Boga, so se ob ženskih čarih hitro stopili in zašli na napačno pot. Kljub temu njihove krivde ni, praktično nagrajeni so, saj jim dogodek da čudovito priložnost za plenjenje, klanje, in že prej omenjene device. Naj še enkrat poudarim boleče nasprotje med kaznima za različna spola?

Moški Izraelci, ki so že spoznali dela svojega Boga, ki so ga videli na delu in s katerim so sklenili sveto zavezo, so ga vseeno zapustili, prelomili svojo zavezo in za to niso niti najmanj kaznovani. Na drugi strani ženske neizraelke, ki za svojega stvarnika še niso nikdar slišale, ki nimajo nobenih dokazov o njegovem obstoju, za svojo nevero dobijo najhujšo možno kazen. Je Mojzes, preko njega pa tudi Bog, moškim pokazal usmiljenje, ker so moški, in je s tem mačist, ali zato, ker so Izraelci, kar bi ga po moderni definiciji naredilo ksenofoba? Mogoče oboje?

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: O Bibliji

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije