header image

Kazen

Objavil: Jan Kralj | 18.11.2011 | 4 Komentarjev |

Naj vas spomnim na dogajanje prejšnjega tedna. Neimenovan Levit je, ko ga je med prenočevanjem napadla podivjana množica Benjaminevcev, v žrtev ponudil svojo priležnico, nato pa jo, ko je zaradi brutalnega posilstva umrla, razrezal in poslal vsem izraelskim rodovom.

Sodniki, 20, 10:

»(…) Iz vseh Izraelovih rodov bomo vzeli deset mož od sto, sto od tisoč in tisoč od deset tisoč, da preskrbijo živeža za ljudstvo, da storijo, ko pridejo v Gíbeo v Benjaminu, kakor zaslužijo za vso grdobijo, ki je bila storjena v Izraelu.«

Odgovor Izraelcev na gnusni zločin (posilstvo, ne razsekanje, da ne bo pomote) je bil pričakovano silovit, saj so se odločili nad Benjaminovce iti kar s celotno vojaško močjo. Sem rekel celotno? No, z desetino vse svoje vojaške moči, kar bi moralo vsekakor zadoščati. Da vam prihranim mučne detajle, naj povem le, da so Izraelci korakali proti Benjaminovcem s kar štiristo tisoč oboroženimi vojščaki, medtem ko je Benjaminovce zastopalo šestindvajset tisoč vojakov. Če upoštevamo še, da je bil na izraelski strani vsemogočni Bog, bi to morala biti nadvse kratka bitka, mar ne? Če tako mislite, niste edini, saj sem tudi sam zabredel v to zmoto. Nesposobna (drugega pridevnika žal ne najdem) štiritisočglava vojska je namreč svojega dvajsetkrat manjšega sovraga napadala kar dva dni in izgubila desetino svoje sile, preden je tretji dan bog le posegel v bitko in poskrbel, da so bili Benjaminovci poraženi. Dejstvo, da bog svoje vojske, ki se bori v njegovem imenu, ne zna spraviti do bitke brez grozljivih žrtev, mu tu vsekakor ne gre v ponos. Je bilo mogoče štirideset tisoč Izraelcev, ki so umrli, pokvarjenih? Je bil Bog ravno takrat zaposlen nekje drugje? Ob pomanjkanju druge ideje na tem mestu razlaga, da je bilo barbarsko izraelsko ljudstvo pač nevešče kakršnegakoli organiziranega bojevanja (v svojih pohodih so namreč prej vadili svoje posiljevalske kot pa vojaške sposobnosti) in da je njihov »napad« prej zgledal kot neorganiziran juriš, pri katerem vsemogočni ni imel nič, deluje jako prepričljivo, mar ne?

Kaj se je z Benjaminovci zgodilo po bitki, pa najbrž ni potrebno razlagati. Ker je povsem jasno, da med njimi ni bilo niti ene nedolžne duše, da so si vsi zaslužili najgršo smrt in uničenje, vas naslednji odlomek, o tem sem prepričan, ne bo prav nič presenetil.

20, 48:

Nato so se Izraelci vrnili k Benjaminovim sinovom in pobili z ostrim mečem v mestih ljudi, živino in vse, kar koli se je našlo. Vsako mesto pa, na katero so naleteli, so požgali z ognjem.

Svetopisemsko besedilo je vzeto iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma (SSP). Copyright 1996,1997 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, z dovoljenjem. Vse pravice pridržane.

Res, niti eno živo bitje v benjaminskih mestih ni bilo vredno odpuščanja. Niti ena koza, ena krava, ena ženska ali otrok, prav noben si ni zaslužil življenja. Le kako bi si ga, saj so vendar nekateri izmed njih, moški seveda, gnusno grešili.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: O Bibliji

Odzivi

V tistih časih je bila kolektivna krivda običajna. Celo Mojzes je preklel tri rodove. Jehova kar vse potomce Adama z izvirnim grehom. Skratka, dobili so slabo karmo. Navsezadnje je tudi krvna “osveta” nekakšen vidik kolektivne odgovornosti plemenskih skupnosti in pozneje paterahalnih družin .

Devteronomij, 24, 16:

Očetje naj ne bodo usmrčeni zaradi sinov in sinovi ne zaradi očetov: vsak naj bo usmrčen za svoj greh.

Kolektivna krivda v tistih časih je bila prepovedana.

S čem pa razlagate genocidne poboje? Ali ni izvirni greh tudi kolektivna kazen in prekletstvo več rodov ?

Genocidni poboji mi delujejo kot boleč dokaz, da je Biblija notranje protislovna in da ji je dejansko nemogoče slediti. Da je pač delo ducatov različnih (zmotljivih) človeških rok, ne pa enega nezmotljivega boga, je zato očitno edina smiselna razlaga.

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije